Vse ekipe SP 2026: 48 reprezentanc pod drobnogledom

Kdor je spremljal žreb v Zürichu decembra 2025, je videl, kako se zgodovina piše v realnem času. 48 reprezentanc, 12 skupin, tri celine – Svetovno prvenstvo 2026 je največji nogometni turnir, kar jih je bilo. Ko sem prvič pregledal seznam udeležencev, me je presenetila raznolikost: od Curaçaa z 160.000 prebivalci do Kitajske, ki se je znova ni uvrstila kljub milijardi in pol državljanom. To so ekipe SP 2026 – in vsaka od njih prinaša zgodbo, ki jo je vredno poznati.

Za slovenskega navijača ima ta turnir poseben prizvok. Naša reprezentanca ni med 48 izbranci, a balkanski in srednjeevropski sosedje so. Hrvaška bo branila bronasto medaljo iz Katarja v skupini z Anglijo. Avstrija se po 28 letih vrača na veliko sceno – v skupini z aktualnim prvakom Argentino. Švica, ki nas je prehitela v kvalifikacijah, bo igrala v skupini B. Ti tekme bodo za mnoge Slovence enako pomembne kot naše lastne.

V devetih letih analize nogometnih reprezentanc sem se naučil, da sama uvrstitev na SP ne pove vsega. Pomembno je, kako se je ekipa uvrstila, s kakšno formo prihaja, kakšne so interne dinamike. Argentina je branilka naslova, a je v kvalifikacijah pokazala ranljivosti. Brazilija se je uvrstila brez Neymarja in išče novo identiteto. Anglija zamenjuje trenerja sredi cikla. Ti detajli so za stavce pomembnejši od imen in zgodovine – in prav njim bom namenil posebno pozornost.

Pregled: 48 ekip iz 6 konfederacij

Številka 48 ni naključna. FIFA je leta 2017 potrdila razširitev svetovnega prvenstva z 32 na 48 ekip, z argumentom, da bo tako več držav dobilo priložnost za nastop na največjem nogometnem odru. Kritiki so opozarjali na razvodnitev kakovosti, toda realnost SP 2026 kaže drugačno sliko: med udeleženci so tako Brazilija in Argentina kot tudi Kabo Verde in Curaçao. Razpon je ogromen, a prav to ustvarja prostor za nepozabne zgodbe.

Razdelitev mest med konfederacije odraža globalno nogometno moč, a tudi politične kompromise. UEFA ima 16 mest – tretjina vseh udeležencev prihaja iz Evrope. CONMEBOL, ki združuje le 10 članic, ima 6 mest, kar pomeni, da več kot polovica južnoameriških reprezentanc nastopa na SP. CONCACAF kot gostiteljica dobiva 6 mest, CAF 9, AFC 8 plus Avstralija, OFC pa eno zagotovljeno mesto za Novo Zelandijo. Dodatna mesta se delijo prek medcelinskega play-offa.

Format turnirja zahteva kratko pojasnilo. 12 skupin po 4 ekipe pomeni, da v prvem krogu napreduje 24 reprezentanc – po dve iz vsake skupine. A to ni vse: tudi 8 najboljših tretjeuvrščenih ekip napreduje v izločilne boje. Praktično to pomeni, da mora ekipa za izpad iz skupinskega dela končati na zadnjem mestu ali biti med najslabšimi tretjeuvrščenimi. Za favorite je to varnostna mreža; za outsiderje priložnost, da že z enim presenetljivim rezultatom ohranijo upanje.

Geografska razpršenost je logistični izziv brez primere. Tekme se igrajo v 16 mestih na treh celinah: od Vancouvra na severozahodu do Mexico Cityja na jugu, od Bostona na vzhodu do Seattla na zahodu. Časovne razlike med prizorišči dosegajo tri ure znotraj ZDA, potovanja med mesti pa zahtevajo ure v letalih. Za reprezentance to pomeni prilagajanje, načrtovanje počitka, obvladovanje jet-laga. Za slovenske navijače pred zasloni pa tekme ob vseh urah dneva in noči.

Preden se poglobimo v posamezne konfederacije, še opozorilo: v času pisanja tega pregleda štiri mesta še niso dokončno zapolnjena. UEFA play-off poteka konec marca 2026, medcelinski play-off pa v istem obdobju. Skupine A, B, D, F in I čakajo na zadnje udeležence. V besedilu jih označujem z okrajšavami poti, iz katerih prihajajo – recimo “UEFA Path A winner” ali “IC Path 2 winner”. Ko bodo izidi znani, bomo posodobili pregled.

Kvalifikacije za SP 2026 so bile najobsežnejše v zgodovini. Več kot 200 reprezentanc se je potegovalo za 48 mest – od Gibraltarja do Indije, od San Marina do Kitajske. Nekatere kvalifikacijske skupine so ponudile dramatične zaključke: Slovenija je v zadnjem krogu potrebovala zmago za play-off, a izgubila proti Kosovu. Italija, štirikratni svetovni prvak, je morala v play-off, ker ni zmagala svoje skupine. Kolumbija se je uvrstila po dramatičnem zaključku južnoameriških kvalifikacij. Te zgodbe so del bogastva turnirja – vsaka reprezentanca na SP 2026 je prehodila svojo pot, premagala svoje ovire, doživela svoje drame.

UEFA: 16 evropskih reprezentanc

Evropa ostaja epicenter svetovnega nogometa, a 16 mest pomeni ostro selekcijo. Od 55 UEFA članic se jih je na SP 2026 uvrstilo manj kot tretjina. Nekatere odsotnosti bolijo: Italija je v play-offu, Ukrajina prav tako, Slovenija je končala četrta v skupini za Švico. Tisti, ki so, predstavljajo presek tradicije in sodobne moči.

Francija prihaja kot finalist zadnjega SP in zmagovalka iz leta 2018. Kader Les Bleus je še vedno med najbogatejšimi na svetu: Kylian Mbappé vodi napad, Antoine Griezmann orkestrira sredino, Aurélien Tchouaméni zagotavlja stabilnost. Selektor Didier Deschamps je na klopi od 2012 in pozna pritisk velikih turnirjev bolje kot kdorkoli. Francija igra v skupini I s Senegalom, Norveško in zmagovalcem medcelinskega play-offa – na papirju ugodna kombinacija.

Anglija nosi težo 60 let čakanja. Od zmage na domačem SP 1966 so Three Lions dosegli polfinale 2018 in 2024, finale Eura 2021, a trofeja vedno uhaja. Kader 2026 je izjemen: Jude Bellingham je postal eden najboljših vezistov na svetu, Harry Kane lovi rekord najboljšega strelca reprezentance, Bukayo Saka in Phil Foden zagotavljata širino v napadu. Skupina L prinaša derbi s Hrvaško – tekmo, ki jo bodo Slovenci spremljali z mešanimi čustvi.

Španija je aktualna evropska prvakinja po zmagi na Euru 2024. La Roja je najmlajša elitna reprezentanca na svetu: Lamine Yamal je pri 17 letih že nosilec igre, Pedri nadzoruje tempo, Gavi prinaša energijo. Selektor Luis de la Fuente je podedoval ekipo od Luisa Enriqueja in jo dvignil na nov nivo. Skupina H s Kabo Verdejem, Savdsko Arabijo in Urugvajem ponuja priložnost za gladko napredovanje.

Nemčija se obnavlja po razočaranju na domačem Euru 2024. Die Mannschaft je po odhodu Joachima Löwa iskala identiteto, a kvalifikacije za SP 2026 so pokazale obrise nove generacije. Jamal Musiala je postal osrednja figura, Florian Wirtz prinaša kreativnost, veterana Toni Kroos in Manuel Neuer pa sta se upokojila. Skupina E z Ekvadorjem, Slonokoščeno obalo in Curaçaom bi morala biti obvladljiva.

Portugalska se pripravlja na zadnji ples Cristiana Ronalda. Pri 41 letih bo Ronaldo najstarejši udeleženec SP 2026 in lovi rekord prvega igralca, ki je nastopil na šestih svetovnih prvenstvih. A reprezentanca ni več odvisna le od njega: Rafael Leão, João Félix in Bruno Fernandes tvorijo napad, ki bi lahko konkuriral komurkoli. Skupina K s Kolumbijo, Uzbekistanom in zmagovalcem medcelinskega play-offa prinaša izzive, a Portugalska velja za favorita.

Nizozemska se vrača na SP po odsotnosti 2018. Oranje je pod vodstvom Ronalda Koemana znova konkurenčna sila, s Frankiem de Jongom v vezni vrsti in Codym Gakpom v napadu. Skupina F z Japonsko, Tunizijo in zmagovalcem UEFA play-offa B je nepredvidljiva – Japonci so na zadnjih dveh SP premagali evropske velikane.

Belgija predstavlja zadnjo priložnost za zlato generacijo. Kevin De Bruyne, Romelu Lukaku in Thibaut Courtois so vsi na vrhuncu ali za vrhuncem kariere. SP 2026 je verjetno zadnji turnir, kjer lahko ta skupina igralcev osvoji lovoriko. Skupina G z Egiptom, Iranom in Novo Zelandijo bi morala omogočiti napredovanje, a zgodovina opozarja na belgijske odpovedi pod pritiskom.

Hrvaška brani bronasto medaljo iz Katarja. Luka Modrić pri 40 letih še vedno vodi ekipo, Joško Gvardiol je postal eden najboljših branilcev na svetu, Mateo Kovačić zagotavlja kontinuiteto. Skupina L z Anglijo, Gano in Panamo prinaša težak uvodni obračun s favoriti, a Hrvati so dokazali, da na turnirjih rastejo.

Preostale evropske udeleženke: Švica v skupini B, Avstrija v skupini J, Škotska v skupini C, Norveška v skupini I. Štiri mesta še čakajo na zmagovalce UEFA play-offa, kjer tekmujejo Italija, Ukrajina, Poljska, Turčija in drugi.

CONMEBOL: 6 južnoameriških ekip

Južna Amerika ima le 10 članic, a 6 jih bo na SP 2026. To je največja gostota udeležbe med vsemi konfederacijami – in kakovost to upravičuje. Od 22 svetovnih prvenstev so južnoameriške reprezentance osvojile 9, kar je več kot katera koli druga celina. Argentina in Brazilija sta med glavnimi favoriti, a tudi Urugvaj, Kolumbija, Ekvador in Paragvaj prinašajo zgodovino in tradicijo.

Argentina brani naslov iz Katarja 2022. La Albiceleste je pod vodstvom Lionela Scalonija razvila identiteto, ki presega Lionela Messija – čeprav ostaja kapetan in duša ekipe. Messi bo na SP 2026 star 38 let in to bo verjetno njegov zadnji turnir. Julián Álvarez se je uveljavil kot udarna klonica napada, Enzo Fernández kot motor vezne vrste. Skupina J z Alžirijo, Avstrijo in Jordanijo bi morala biti obvladljiva, a pritisk obrambe naslova je ogromen.

Brazilija išče odrešitev po katastrofi v Katarju. Izpad v četrtfinalu proti Hrvaški po kazenskih strelih je bil šok za nacijo, ki pričakuje zmage. Seleção prihaja na SP 2026 brez Neymarja, ki se je po zaporednih poškodbah umaknil iz reprezentance. Vinícius Júnior je nova osrednja figura, Rodrygo in Endrick pa zagotavljata globino. Skupina C z Marokom, Haitijem in Škotsko prinaša težkega tekmeca v Maročanih, ki so bili polfinialisti 2022.

Urugvaj je dvakratni svetovni prvak z zgodovino, ki presega velikost države. La Celeste ima 3,5 milijona prebivalcev, a nogometno tradicijo, ki konkurira velikim. Darwin Núñez vodi napad, Federico Valverde orkestrira sredino. Skupina H s Španijo, Kabo Verdejem in Savdsko Arabijo prinaša obračun z evropskimi prvaki – tekmo, ki bo pokazala, ali Urugvaj lahko preseneti.

Kolumbija se vrača na SP po odsotnosti 2022. Los Cafeteros so bili tretji na Copa América 2024, kar kaže na vzpon nove generacije. Luis Díaz je postal vodilna figura, James Rodríguez pa pri 34 letih še vedno prispeva kreativnost. Skupina K s Portugalsko, Uzbekistanom in zmagovalcem medcelinskega play-offa bo zahtevala rezultate od prve tekme.

Ekvador in Paragvaj dopolnjujeta južnoameriško zasedbo. Ekvador je s Moisésom Caicedom v vezni vrsti konkurenčen proti komurkoli, a se v skupini E sooča z Nemčijo. Paragvaj se je uvrstil kot šesta reprezentanca CONMEBOL po dramatičnih kvalifikacijah in bo v skupini D z gostiteljico ZDA.

Južnoameriške kvalifikacije so bile med najzahtevnejšimi na svetu. Sistem ene skupine, kjer vseh 10 reprezentanc igra med seboj doma in v gosteh, pomeni 18 tekem brez prostora za napake. Argentina je zmagala skupino, Brazilija končala druga, Urugvaj tretji. Kolumbija, Ekvador in Paragvaj so se uvrstili v ozkem zaključku – Chile, Peru in Bolivija so ostali pred vrati. Ta intenziteta kvalifikacij pripravi ekipe na pritisk turnirja bolje kot kateri koli drug sistem.

CONCACAF: 6 severnoameriških ekip

Tri gostiteljice samodejno nastopajo, kar pomeni, da so se morale skozi kvalifikacije prebiti le tri reprezentance. CONCACAF je tradicionalno šibkejša konfederacija od UEFA in CONMEBOL, a domače prvenstvo prinaša priložnost za preboj. ZDA, Mehika in Kanada igrajo pred domačimi navijači; Panama, Haiti in Jamajka ali druga reprezentanca iz play-offa pa poskušajo izkoristiti zgodovinski trenutek.

ZDA nastopajo kot glavna gostiteljica in ambicije so temu primerne. Ameriška reprezentanca je v zadnjem desetletju doživela preporod: Christian Pulišić, Weston McKennie, Tyler Adams in Giovanni Reyna so vsi igralci vrhunskih evropskih klubov. Trener Gregg Berhalter je preživel kritike po izpadu na SP 2022 in vodi ekipo, ki cilja na polfinale ali več. Skupina D s Paragvajem, Avstralijo in zmagovalcem UEFA play-offa bi morala omogočiti napredovanje z vrha.

Mehika odpira turnir na legendarnem Estadio Azteca proti Južni Afriki. El Tri je najuspešnejša reprezentanca CONCACAF z zgodovino, ki seže v zlate čase Huga Sáncheza in Cuauhtémoca Blanca. Toda zadnja leta prinašajo frustracije: od leta 1986 se Mehika ni prebila čez osmino finala. SP 2026 na domačih tleh je priložnost za prekinitev prekletstva. Skupina A z Južno Afriko, Južno Korejo in zmagovalcem UEFA play-offa ponuja realne možnosti za prvo mesto.

Kanada je doživela nogometni preporod. Po 36 letih odsotnosti so se Kanadčani uvrstili na SP 2022 in takoj nadaljevali z uvrstitvijo 2026. Alphonso Davies je eden najhitrejših igralcev na svetu, Jonathan David pa med najbolj zanesljivimi strelci. Skupina B s Švico, Katarjem in zmagovalcem UEFA play-offa bo zahtevna, a Kanada ima kakovost za konkurenco.

Panama se je na SP 2026 uvrstila kot četrta reprezentanca CONCACAF skozi kvalifikacije. Za majhno srednjeameriško državo je to ogromen dosežek. Ekipa nima zvezd svetovnega kova, a ima izkušnje iz SP 2018 v Rusiji. Skupina L z Anglijo, Hrvaško in Gano je najtežja možna kombinacija – realističen cilj je častna igra, ne napredovanje.

Haiti se vrača na SP po 52 letih. Nazadnje so nastopili leta 1974 v Zahodni Nemčiji. Ta uvrstitev je zgodba sama po sebi – država s politično nestabilnostjo, naravnimi katastrofami in omejenimi viri je proizvedla reprezentanco, ki bo igrala na največjem odru. Skupina C z Brazilijo, Marokom in Škotsko ne dopušča realnih pričakovanj, a sam nastop je zmaga.

CAF: 9 afriških reprezentanc

Afrika ima na SP 2026 rekordnih 9 mest. To je odraz rasti afriškega nogometa in FIFA politike večje vključenosti, a tudi realnega napredka. Maroko je bil polfinalist 2022, Senegal je aktualni afriški prvak, Nigerija in Kamerun sta tradicionalni sili. Prvič na SP nastopajo Kabo Verde, medtem ko se Alžirija vrača po odličnih kvalifikacijah.

Maroko je zgodba SP 2022. Atlas Lions so kot prva afriška reprezentanca dosegli polfinale, na poti izločili Španijo in Portugalsko. Walid Regragui je ohranil jedro ekipe: Achraf Hakimi v obrambi, Sofyan Amrabat v vezni vrsti, Youssef En-Nesyri v napadu. Skupina C z Brazilijo, Haitijem in Škotsko prinaša ponovitev polfinalne dinamike – Maroko kot nevarna ekipa, ki jo favoriti podcenjujejo na lastno odgovornost.

Senegal je aktualni afriški prvak po zmagi na AFCON 2022 in ponovnem finalu 2024. Les Lions de la Téranga so izgubili Sadija Manéja, ki se je upokojil iz reprezentance, a Ismaïla Sarr in Iliman Ndiaye vodita novo generacijo. Skupina I s Francijo, Norveško in zmagovalcem medcelinskega play-offa prinaša težek uvodni obračun z enim od favoritov turnirja.

Alžirija se vrača na SP po odsotnosti 2018 in 2022. Les Fennecs so afriški prvaki iz leta 2019 in so skozi kvalifikacije pokazali, da so znova konkurenčni. Riyad Mahrez ostaja osrednja figura, čeprav je že na zrelosti kariere. Skupina J z Argentino, Avstrijo in Jordanijo prinaša obračun z branilci naslova – tekmo, ki bo pokazala, koliko Alžirija lahko ponudi na najvišjem nivoju.

Slonokoščena obala, Egipt, Gana, Južna Afrika in Kabo Verde dopolnjujejo afriško zasedbo. Slonokoščena obala je aktualni afriški prvak kot gostiteljica AFCON 2024 in ima z Nicolasom Pépejem in Sébastienom Hallerjem kakovosten napad. Egipt se vrača po odsotnosti 2022, Mohamed Salah pa ostaja eden najboljših igralcev na svetu. Gana igra v skupini L s Hrvaško in Anglijo – zgodovinski rivali iz prejšnjih turnirjev. Južna Afrika odpira turnir proti Mehiki na Estadio Azteca.

Kabo Verde je najmlajša afriška zgodba. Otočje z manj kot 600.000 prebivalci se je prvič uvrstilo na SP. To je največji dosežek v zgodovini tamkajšnjega športa. Skupina H s Španijo, Savdsko Arabijo in Urugvajem ne dopušča realnih pričakovanj za napredovanje, a vsaka točka bo slavje. Reprezentanca temelji na igralcih iz portugalskih in drugih evropskih lig, vodita pa jo Ryan Mendes in Garry Rodrigues.

AFC: 8 azijskih ekip in Avstralija

Azija je na zadnjih dveh SP presenetila Evropo. Japonska je na SP 2022 premagala Nemčijo in Španijo, Južna Koreja je izločila Portugalsko, Savdska Arabija je šokirala Argentino v skupinskem delu. SP 2026 prinaša 8 azijskih mest plus Avstralijo, ki od 2006 tekmuje v AFC – skupaj 9 reprezentanc iz najpogosteje naseljene celine sveta.

Japonska je najnevarnejši azijski tekmec za evropske velikane. Samurai Blue imajo zdaj več igralcev v vrhunskih evropskih ligah kot kadarkoli prej: Takefusa Kubo v Real Sociedadu, Takehiro Tomiyasu v Arsenalu, Daichi Kamada v Crystal Palace. Stil igre je evropski s tehničnim azijskim pridihom – hitra kombinatorika, visok pressing, organizirana obramba. Skupina F z Nizozemsko, Tunizijo in zmagovalcem UEFA play-offa je izziv, a Japonska ima kakovost za konkurenco z vsako od teh ekip.

Južna Koreja se zanaša na zvezdo svetovnega kova. Heung-Min Son je eden najboljših krilnih igralcev na svetu in osrednja figura reprezentance. A Taegeuk Warriors niso ekipa enega človeka: Hwang Hee-chan, Lee Kang-in in Kim Min-jae tvorijo jedro, ki konkurira najvišjemu nivoju. Skupina A z Mehiko, Južno Afriko in zmagovalcem UEFA play-offa prinaša možnosti za napredovanje, morda celo z vrha.

Savdska Arabija je na SP 2022 premagala Argentino 2:1 – eden najbolj šokantnih rezultatov v zgodovini turnirja. Green Falcons so pokazali, da imajo sposobnost za posamične eksplozije. Toda konsistentnost ostaja vprašaj: po zmagi nad Argentino so izgubili proti Poljski in Mehiki. Skupina H s Španijo, Urugvajem in Kabo Verdejem prinaša podobne izzive – ali bodo spet presenetili favorita?

Iran je izkušena turnirska ekipa. Team Melli so nastopili na šestih SP in imajo tradicijo trdne obrambe. Skupina G z Belgijo, Egiptom in Novo Zelandijo ponuja realne možnosti za napredovanje, posebej če zlata generacija Belgije ne izpolni pričakovanj. Mehdi Taremi v napadu je igralec, ki lahko odloči tekmo v katerem koli trenutku.

Avstralija tekmuje v AFC od 2006 in se je na SP 2026 uvrstila skozi azijske kvalifikacije. Socceroos so pod vodstvom trenerja Grahama Arnolda pokazali, da so konkurenčni na kontinentalnem nivoju. Skupina D z ZDA, Paragvajem in zmagovalcem UEFA play-offa bo zahtevna, a Avstralija ima izkušnje iz prejšnjih turnirjev.

Katar kot organizator SP 2022 se tokrat vrača kot navadna udeleženka. Al-Annabi so na domačem turnirju razočarali z izpadom v skupinskem delu brez zmage. Skupina B s Kanado, Švico in zmagovalcem UEFA play-offa prinaša težko nalogo za rehablitacijo. Uzbekistan in Jordanija sta debitanta, ki dopolnjujeta azijsko zasedbo.

Azijske kvalifikacije so bile med najzahtevnejšimi v zgodovini. Sistem več krogov, od predkvalifikacij do končnih skupin, je trajal skoraj tri leta. Japonska je dominirala svoji skupini, Južna Koreja je morala loviti zaostanek, Iran je pokazal značaj v odločilnih trenutkih. Avstralija se je uvrstila šele v zadnjem krogu, kar kaže na povečano konkurenco znotraj konfederacije. Za SP 2026 pričakujem vsaj eno azijsko reprezentanco v četrtfinalu – verjetno Japonsko, ki ima kakovost za preboj med osem najboljših.

OFC: Nova Zelandija

Oceanija ima eno zagotovljeno mesto, ki ga tradicionalno zaseda Nova Zelandija. All Whites so daleč najmočnejša reprezentanca regije – Papua Nova Gvineja, Fidži, Tahiti in drugi člani OFC ne konkurirajo na nivoju, ki bi ogrozil novozelandsko prevlado. To pomeni, da se Nova Zelandija uvrsti na vsak SP, kjer je Oceaniji dodeljeno neposredno mesto.

Reprezentanca temelji na igralcih, ki igrajo v avstralski A-League in evropskih nižjih ligah. Chris Wood, napadalec Nottingham Foresta, je izjema – edini novozelandski igralec v vrhunski evropski ligi. Okoli njega trener Darren Bazeley gradi ekipo, ki cilja na konkurenčne nastope, ne le udeležbo.

Skupina G z Belgijo, Egiptom in Iranom je na papirju najtežja možna za Novo Zelandijo. Realističen cilj je točka ali dve – zmaga bi bila senzacija. Toda All Whites so na SP 2010 v Južni Afriki remizirali z Italijo 1:1, kar kaže, da so sposobni posamičnih presežkov.

Debitanti: Štiri reprezentance prvič na SP

Vsako svetovno prvenstvo prinese nove obraze, a SP 2026 je v tem pogledu poseben. Štiri reprezentance prvič nastopajo na največjem nogometnem odru: Jordanija, Kabo Verde, Curaçao in Uzbekistan. Za vsako od teh držav je že sama uvrstitev zgodovinski dosežek.

Jordanija je azijska senzacija kvalifikacij. Al-Nashama so pod vodstvom trenerja Husseina Ammoute presenetili z uvrstitvijo skozi najtežji azijski kvalifikacijski sistem. Reprezentanca temelji na lokalnih igralcih in legionarjih v sosednjih državah – brez zvezdnikov svetovnega kova, a s kolektivno močjo, ki je ugnala močnejše tekmece. Skupina J z Argentino, Alžirijo in Avstrijo je najtežja možna kombinacija, a že sam nastop je zmaga. Za jordanske navijače bo vsaka tekma na SP 2026 slavje, ne glede na izid.

Kabo Verde je afriška pravljica. Arhipelag z manj kot 600.000 prebivalci – manj kot Ljubljana – se je prebil skozi zahtevne afriške kvalifikacije. Reprezentanca temelji na igralcih z dvojnim državljanstvom, ki igrajo v evropskih ligah, predvsem portugalskih. Ryan Mendes in Garry Rodrigues vodita napad, celotna ekipa pa igra s kolektivnim duhom, ki presega individualne kakovosti. Skupina H s Španijo, Urugvajem in Savdsko Arabijo ne dopušča realnih pričakovanj, a Kabo Verde bo odigrali vsako tekmo, kot da je finale.

Curaçao je karibski dragulj. Nizozemski čezmorski teritorij s 150.000 prebivalci je najmanjša entiteta na SP 2026. Reprezentanca ima poseben status – večina igralcev ima nizozemske korenine in igra v Eredivisie ali drugih evropskih ligah. Curaçao je dejansko podaljšek nizozemskega nogometa v Karibih. Skupina E z Nemčijo, Slonokoščeno obalo in Ekvadorjem bo preizkus, a kakovost nekaterih posameznikov – posebej tistih z izkušnjami v nizozemskih klubih – lahko prinese presenečenja.

Uzbekistan zaključuje četverico debitantov. Srednjeazijska država se je dolgo skrivala v senci nogometnih velesil regije, a SP 2026 oznanja preboj. Reprezentanca ima izkušene igralce, ki so igrali v ruskih, kitajskih in drugih azijskih ligah, ter mlade talente, ki se prebijajo v Evropo. Skupina K s Portugalsko, Kolumbijo in zmagovalcem medcelinskega play-offa bo zahtevna, a Uzbekistan ima potencial za presenečenje – posebej proti ekipam, ki ne poznajo srednjeazijskega stila igre.

Vrnitve: Avstrija, Norveška, Škotska po 1998

Leto 1998 – Francija je gostila SP, Zinédine Zidane je vodil domačine do zmage, Ronaldo je doživel skrivnostni kolaps pred finalom. Tistega leta so nastopile tudi Avstrija, Norveška in Škotska. Potem – 28 let tišine. SP 2026 prinaša vrnitev vseh treh na največji oder.

Avstrija je za slovenskega navijača najpomembnejša zgodba. Severni sosedje so pod vodstvom Ralfa Rangnicka doživeli preporod, ki jih je vrnil med evropsko elito. Das Team igra visoki pressing, agresiven stil, ki je v kvalifikacijah presenetil mnoge tekmece. David Alaba, kapetan Real Madrida, vodi obrambo; Marcel Sabitzer orkestrira sredino; Marko Arnautović ostaja nevarnost v napadu. Skupina J z Argentino, Alžirijo in Jordanijo je najtežja možna kombinacija – branilec naslova v isti skupini – a Avstrija ima kakovost za konkurenco za drugo mesto.

Norveška se je nazadnje uvrstila na SP prav leta 1998, ko je s Tore André Flojem in Ole Gunnarjem Solskjærjem presenetila z napredovanjem iz skupine. Od takrat je reprezentanca doživljala vzpone in padce, toda zlata generacija 2020-ih prinaša nov optimizem. Erling Haaland je eden najboljših napadalcev na svetu, Martin Ødegaard kapetan Arsenala, Alexander Sørloth sezonski strelec. Skupina I s Francijo, Senegalom in zmagovalcem medcelinskega play-offa prinaša obračun z enim od favoritov turnirja, a Norveška ima individualno kakovost za konkurenco komurkoli.

Škotska zaključuje trojico povratnic iz 1998. Tartan Army so v tistem obdobju zdrsnili v pozabo, a kvalifikacije za SP 2026 so prinesle odrešitev. Reprezentanca temelji na igralcih angleške Premier League – Andy Robertson, Scott McTominay, John McGinn – in ima kolektivno moč, ki presega vsoto posameznikov. Skupina C z Brazilijo, Marokom in Haitijem prinaša težka tekmeca, a tudi realne možnosti za tretje mesto, ki vodi v izločilne boje.

Haiti je še ena povratnica, čeprav iz daljše preteklosti. Nazadnje so nastopili leta 1974 – pol stoletja čakanja. Za karibsko državo je to zgodovinski trenutek, ne glede na rezultate v skupini C.

Favoriti in kvote za naslov

Med 48 ekipami SP 2026 se za naslov poteguje ožji krog favoritov. Stavnice ponujajo vpogled v pričakovanja trga – kvote odražajo kombinacijo kakovosti kadra, forme, zgodovine in psiholoških dejavnikov. Na vrhu lestvice ni presenečenj, a nekaj pozicij bo presenetilo tiste, ki sledijo le velikim imenom.

Argentina kotira okoli 4.50 za obrambo naslova. La Albiceleste je aktualni svetovni in južnoameriški prvak, z Lionelom Messijem, ki lovi drugi zaporedni naslov. Pritisk je ogromen, a izkušnje iz Katarja so neprecenljive. Francija je na podobni ravni – Les Bleus so bili finalisti 2022 in imajo kader, ki konkurira Argentini po globini. Kylian Mbappé je osrednja figura, a ekipa ima alternative na vsaki poziciji.

Anglija kotira nekoliko višje, okoli 5.50. Three Lions so večni favoriti, ki nikoli ne izpolnijo pričakovanj – a SP 2026 je morda turnir, ko se to spremeni. Kader je na vrhuncu: Bellingham, Kane, Saka, Foden, Rice. Vprašanje je, ali bo ekipa zdržala psihološki pritisk, ki je tradicionalno anglešta šibka točka.

Brazilija, Španija, Nemčija in Portugalska sestavljajo drugi nivo favoritov s kvotami med 7.00 in 10.00. Brazilija išče odrešitev po Katarju, Španija brani evropski naslov, Nemčija se obnavlja po domačem razočaranju, Portugalska ima Ronalda na verjetno zadnjem SP. Vsaka od teh reprezentanc ima realne možnosti za naslov, a tudi očitne šibke točke.

Nizozemska, Belgija in Hrvaška so tretji nivo s kvotami med 12.00 in 20.00. Oranje se vrača po odsotnosti 2018, Belgija išče zadnjo priložnost za zlato generacijo, Hrvaška brani bronasto medaljo. Za stavce so te ekipe zanimive zaradi kombinacije kakovosti in vrednosti – visoke kvote ob realnih možnostih za globok prodor.

Na strani o kvotah za zmagovalca SP 2026 boste našli podrobnejšo analizo vseh nivojev favoritov, vključno s temnimi konji in vrednostnimi stavami.

Slovenski pogled: Hrvaška in Avstrija

Slovenija ni na SP 2026 – ta realnost boli, a je ne moremo spremeniti. Kar lahko storimo, je izbrati reprezentance, za katere bomo navijali. Za večino Slovencev je odgovor očiten: Hrvaška in Avstrija, sosedi, s katerimi delimo meje, zgodovino in – v primeru Hrvaške – tudi jezik, ki ga razumemo brez prevajanja.

Hrvaška je za Slovence naravna izbira. Kockasti so del naše nogometne zavesti že desetletja – od časov skupne jugoslovanske reprezentance do samostojnih uspehov. Finale SP 2018 v Moskvi je gledala cela Slovenija, bronasta medalja 2022 pa je bila slavje, kot da smo sami dosegli uspeh. SP 2026 prinaša še en turnir, ko bo Modričeva čarovnija odzvanjala v slovenskih dnevnih sobah.

Hrvaška igra v skupini L z Anglijo, Gano in Panamo. Uvodni obračun z Anglijo 17. junija bo tekma turnirja za slovenskega gledalca – dve reprezentanci, ki ju poznamo, s katerima imamo zgodovino. Hrvaška je Anglijo premagala v polfinalu 2018, Anglija pa Hrvaško v skupinskem delu na Euru 2020. Tradicija obračunov prinaša napetost, ki presega običajno tekmo skupinskega dela.

Avstrija je druga reprezentanca, ki jo bodo Slovenci spremljali s posebnim zanimanjem. Severni sosedje so se po 28 letih vrnili na SP – dolgo čakanje, ki odmeva tudi v Sloveniji. Pod Rangnickovo taktirko je Das Team postal konkurenčna ekipa, ki igra privlačen, napadalen nogomet. David Alaba je kapetan Real Madrida, Marcel Sabitzer redni član Bayern Münchna – avstrijska reprezentanca ima igralce, ki jih Slovenci poznajo iz klubskega nogometa.

Skupina J je za Avstrijo najtežja možna kombinacija. Argentina kot branilka naslova je favorit za prvo mesto, Alžirija ima kakovost za konkurenco, Jordanija pa je kot debitant nepredvidljiva. Realističen cilj za Avstrijo je drugo ali tretje mesto – uvrstitev med osem najboljših tretjeuvrščenih bi bila uspeh. Za slovenskega navijača bo vsaka tekma Avstrije priložnost za navijanje za sosede – in morda tudi za pametno stavo.

Švica, ki nas je prehitela v kvalifikacijah, igra v skupini B. Za mnoge Slovence bo spremljanje švicarskih tekem mešanica zanimanja in grenkega priokusa – to bi lahko bili mi. Toda tako je šport: nekdo zmaga, nekdo izgubi. SP 2026 bomo spremljali kot navijači, ne kot udeleženci – in v tem je tudi svoja vrsta svobode.

48 zgodb, en pokal

Ekipe SP 2026 predstavljajo raznolikost, ki je brez primere v zgodovini turnirja. Od Curaçaa s 150.000 prebivalci do Brazilije z 210 milijoni, od debitantov Jordanije in Kabo Verdeja do večkratnih prvakov Argentine in Nemčije – vsaka reprezentanca prinaša svojo zgodbo. In prav to je čar svetovnega prvenstva: 48 različnih poti, ki se stekajo v en sam turnir.

Za slovenskega navijača bodo v ospredju Hrvaška v skupini L in Avstrija v skupini J. Ti tekme bodo naši tekme – reprezentance, za katere navijamo, ko naša ni med izbranci. SP 2026 se začne 11. junija na Estadio Azteca. Do takrat preučite skupine, analizirajte ekipe, pripravite se na 39 dni nogometa. Zgodbe se bodo pisale same.

Ta pregled je izhodišče, ne zaključek. Vsaka reprezentanca ima svojo dinamiko, svoje prednosti in slabosti, svoje skrite dejavnike, ki bodo vplivali na predstave. Spremljajte novice, analizirajte pripravljalne tekme, opazujte trende. Ekipe SP 2026 se bodo do začetka turnirja še spreminjale – poškodbe, suspenze, trenerjske odločitve. Kdor bo te spremembe spremljal, bo imel prednost pri analizi in stavah.

Pripravilo uredništvo »Nogometsisp2026«.