Anglija na SP 2026: Končno konec čakanja?

Šestdeset let. Toliko časa je minilo od zadnjega angleškega naslova svetovnega prvaka – doma, leta 1966, ko je Geoff Hurst dosegel hat-trick proti ZRN. Od takrat je Anglija prišla do polfinala (1990, 2018), finala Eura (2020, 2024) – a nikoli do naslova. Anglija na SP 2026 prihaja z istim vprašanjem, ki ga spremlja že generacije: ali je končno čas?

Three Lions so paradoks svetovnega nogometa. Domovina nogometa, Premier League kot najbogatejša liga na svetu, talenti na vsakem koraku – in kljub temu le en naslov v več kot sto letih. Ta razkorak med pričakovanji in rezultati definira angleško nogometno zgodbo. SP 2026 je nova priložnost – ali nova razočaranje?

Anglija ima vse pogoje za uspeh. Najbogatejšo ligo, najboljše igralce, globoke kadre, profesionalno strukturo. A vse to ni bilo dovolj za naslov od 1966. Razlogi so različni: pritisk medijev, psihološke blokade, taktične pomanjkljivosti, naključja turnirja. SP 2026 je nova priložnost za prelom – ali potrditev starega vzorca.

Za analitika je Anglija fascinantna študija. Kako lahko ekipa z toliko talenta tako dolgo čaka na naslov? Odgovor je verjetno v psihologiji: breme pričakovanj, pritisk javnosti, strah pred neuspehom. Tuchel mora rešiti to enigmo – in ima le nekaj mesecev časa.

Pot do SP 2026 – nova generacija, stare ambicije

Anglija se je na SP 2026 uvrstila brez težav. V kvalifikacijski skupini je zmagala 7 od 8 tekem, remizirala enkrat (proti Italiji), in dosegla 22 golov ob le 4 prejetih. Kane je bil najboljši strelec s 7 goli, Bellingham najboljši asistent s 5. Na papirju je vse delovalo.

A statistike ne povedo vse zgodbe. Kvalifikacije so bile rutinske, brez pravih testov. Italija, največji tekmec, je remizirala 1:1 na Wembleyju – rezultat, ki je pustil vprašanja. Ali Anglija lahko premaga najboljše, ko šteje? Ta dvom spremlja Three Lions že desetletja.

Selektor je nova tema. Po Euru 2024 je Gareth Southgate odstopil – po osmih letih, dveh finalih in nič naslovov. Njegov naslednik Thomas Tuchel je prinesel nemško disciplino in taktično sofisticiranost. A Tuchel je imel le nekaj mesecev za pripravo – ali je to dovolj za spremembo kulture?

Za razumevanje Anglije na SP 2026 je ključno razumeti, kaj je Southgate pustil za seboj. Ekipa ima karakter – to so dokazali v izločilnih bojih. Ima talenta – to dokazuje vsak teden v Premier League. A ima tudi breme – 60 let čakanja, pritisk medijev, pričakovanja nacije. Tuchel mora upravljati vse to.

Southgatova zapuščina je mešana. Na eni strani je Anglijo vrnil med najboljše – dva finala Eura, polfinale SP. Na drugi strani ni osvojil ničesar – in v angleškem nogometu štejejo le pokali. Tuchel je podedoval ekipo, ki ve, kako priti daleč – a ne ve, kako zaključiti. To je njegov izziv.

Statistično je kvalifikacijska pot impresivna. 22 doseženih golov je drugi najboljši rezultat v evropskih kvalifikacijah za SP 2026 (za Francijo). 4 prejeti goli so soliden rezultat, čeprav ne impresiven. Kane je bil prvi strelec v 5 od 8 tekem – njegova vloga je bila osrednja. A kvalifikacije niso SP – pravi test pride junija.

Domači rezultati so bili popolni. Na Wembleyju je Anglija zmagala vseh šest tekem – le remi proti Italiji je bil izjema. Ta statistika kaže na moč pred domačim občinstvom. Žal, SP 2026 bo v ZDA, Mehiki in Kanadi – daleč od Londona. A angleška diaspora bo zagotovila podporo.

Angleška kadra za SP 2026

Ko primerjam kadre za SP, vedno gledam razmerje med talentom in kemijo. Pri Angliji je talenta na pretek – a kemija je vedno vprašljiva. Bodo zvezdniki Premier League delovali kot ekipa, ali kot zbirka posameznikov?

Harry Kane – kapetan brez pokala

Harry Kane pri 32 letih je eden najboljših napadalcev v zgodovini angleškega nogometa. Več kot 300 golov v karieri, najboljši strelec reprezentance vseh časov, kapetan že osem let. A ima eno luknjo v življenjepisu: nobenega pokala. SP 2026 je morda zadnja priložnost.

Pri Bayernu München je Kane dosegel nov nivo. V prvi sezoni je zadel 44 golov v vseh tekmovanjih – rekord za novinca v Bundesligi. Njegova igra se je razširila: ni več le strelec, ampak tudi organizator igre, povezovalec, vodja. Ta evolucija je dragocena za reprezentanco.

A Kane ima breme. Na dveh SP (2018, 2022) je bil najboljši strelec – in obakrat je Anglija izpadla. Na dveh Eurih (2020, 2024) je bil v finalu – in obakrat izgubil. Ta vzorec individualnega uspeha brez ekipne zmage je psihološka teža, ki jo mora premagati.

Kaneva kariera je paradoks. Je eden najboljših napadalcev v zgodovini angleškega nogometa – a nima nobenega pokala. Ni lige prvakov, ni Premier League, ni FA pokala, ni Eura, ni SP. Pri 32 letih čas teče. SP 2026 je morda zadnja realna priložnost za zaključek kariere z lovoriko.

Za Anglijo je Kane več kot strelec. Je vodja v slačilnici, glas na igrišču, simbol kontinuitete. Ko mlajši igralci potrebujejo nasvet, se obrnejo k njemu. Ko ekipa potrebuje gol, je on tam. Ta vloga je neprecenljiva – in jo je težko nadomestiti, ko bo nekoč končal kariero.

Za stave je Kane logična izbira za najboljšega angleškega strelca. Kvota 1.50 je nizka, a varna. Bolj zanimiva je stava na Kana kot najboljšega strelca turnirja pri kvoti 9.00 – vrednostna, če Anglija pride daleč.

Jude Bellingham – sedanjost in prihodnost

Če je Kane preteklost, ki išče zaključek, je Jude Bellingham sedanjost, ki gradi legendo. Pri 22 letih je že eden najboljših igralcev na svetu. Pri Realu Madridu je postal ključni mož – 20+ golov v prvi sezoni, dominanca v velikih tekmah, zrelost, ki presega leta.

Bellinghamova igra je edinstvena. Je vezist, ki dosega gole kot napadalec. Je fizično dominanten, a tehnično izbrušen. Je ambiciozen, a ekipno usmerjen. Za Anglijo je to, kar so upali najti že leta: vezist svetovnega kova, ki lahko nosi breme pričakovanj.

Na SP 2026 bo Bellingham ključen. Njegova sposobnost prodora med linijami, pravočasnih vdorov v kazenski prostor in odločilnih potez je neprecenljiva. Ko bo Anglija potrebovala inspiracijo, bo on vir. Ta vloga je ogromna za 22-letnika – a Bellingham je že dokazal, da lahko.

Bellinghamova statistika pri Realu govori zase. 20+ golov in 10+ asistenc v prvi sezoni – številke, ki jih ni dosegel noben angleški vezist od Franka Lamparda. Njegove predstave v Ligi prvakov so bile vrhunske: goli proti Bayernu, Napoliju, Man Cityju. Na največjem odru je najbolji – to je znak velikega igralca.

Za stave je Bellingham zanimiva izbira. Najboljši angleški strelec pri kvoti 4.00 (za Kaneom) je vrednostna stava – bo igral ofenzivno vlogo in bo imel priložnosti. Najboljši igralec turnirja pri kvoti 7.00 je bolj tvegana, a če Anglija pride do finala, je realna možnost.

Preostala kadra – globina in dileme

Angleška kadra je polna zvezdnikov. Bukayo Saka iz Arsenala je najboljši krilni napadalec v Premier League. Phil Foden iz Manchester Cityja je najboljši angleški vezist. Declan Rice iz Arsenala je defenzivni temelj. Trent Alexander-Arnold iz Liverpoola je najboljši podajalec med branilci.

A ta zvezdniška zasedba prinaša dileme. Kako vključiti vse? Saka, Foden, Rashford, Grealish – vsi želijo igrati, vsi so navajeni biti prvi izbira v klubih. Tuchlova naloga je najti sistem, ki izkoristi talente, ne da bi ustvaril neskladje.

Obramba je morda najšibkejši del. John Stones je izkušen, a pogosto poškodovan. Marc Guéhi je mlad, a še nedokazan na najvišji ravni. Bočni branilci – Alexander-Arnold, Kyle Walker, Kieran Trippier – so vsi ofenzivno naravnani, kar pušča luknje v obrambi. To je ranljivost, ki jo lahko izkoristijo najboljši.

Vratarska pozicija je zanimiva. Jordan Pickford je bil dolgoletna prva izbira, a Dean Henderson in Aaron Ramsdale pritiskata. Tuchel bo moral izbrati – in ta odločitev bo ključna za stabilnost obrambe.

Pickford ima izkušnje – SP 2018 in 2022, Euro 2020 in 2024. Njegove enajstmetrovke so legendarne – ubranitev proti Kolumbiji 2018 je še vedno v spominu. A njegova igra z nogami je vprašljiva, njegove napake pa občasne. Tuchel mora odločiti, ali izkušnje odtehtajo pomanjkljivosti.

Napadalne alternative so impresivne. Marcus Rashford iz Manchester Uniteda je hiter in nevarni. Ollie Watkins iz Aston Ville je zanesljiv strelec. Ivan Toney iz Brentforda je fizično dominanten. Jack Grealish iz Manchester Cityja je kreativen, čeprav ne več v najboljši formi. Ta globina omogoča rotacijo brez izgube kakovosti.

Vezna vrsta ima več možnosti. Poleg Bellinghama in Ricea so tu še Conor Gallagher iz Atlética Madrid, Kobbie Mainoo iz Manchester Uniteda (mlad, a talentiran), in Jordan Henderson (izkušen, a starejši). Tuchel lahko izbira glede na taktične potrebe – defenzivno ali ofenzivno usmerjenost.

Taktika Thomasa Tuchla

Thomas Tuchel je trener z impresivnim življenjepisom. Liga prvakov s Chelseajem, finale z Borussio Dortmund in PSG-jem – ve, kako zmagati velike tekme. A reprezentančni nogomet je drugačen od klubskega. Čas za pripravo je omejen, kemija je težje dosegljiva, pričakovanja so drugačna.

Tuchlova filozofija je fleksibilna. Pri Chelseaju je igral 3-4-3, pri PSG-ju 4-3-3, pri Borussii 4-2-3-1. Ta prilagodljivost je prednost – lahko spreminja sistem glede na tekmeca. Za Anglijo to pomeni: ni vnaprej določenega načrta, ampak pragmatičen pristop za vsako tekmo.

Pričakujem, da bo Tuchel pri Angliji igral 4-3-3 ali 4-2-3-1. Kane kot centralni napadalec, Bellingham kot napadalni vezist, Saka in Foden na krilih. Rice kot defenzivni vez, z enim od Alexander-Arnold ali Gallagher poleg njega. Ta sistem izkorišča anglešle moči – napad.

Vprašanje je obramba. Tuchel je pri Chelseaju gradil na trdni obrambi – Thiago Silva, Rüdiger, Azpilicueta so bili nepredirni. Pri Angliji nima takih možnosti. Stones je edini obrambni vodja, ostali so mladi ali nepreizkušeni. To je ranljivost, ki jo mora zakrpati.

Za stave je Tuchlov pristop pomemben. Pričakujem bolj uravnoteženo igro kot pod Southgatom – manj čakanja, več iniciative. To pomeni več priložnosti na obeh straneh, kar vpliva na over/under stave. Angleške tekme bodo verjetno imele 2-3 gole – over 2.5 je logična izbira.

Standardne situacije so angleška moč. Alexander-Arnold in Foden izvajata proste strele, Stones in Guéhi sta nevarna v zraku, Kane je prvi na penale. V kvalifikacijah je Anglija dosegla 6 golov iz prekinitev – skoraj tretjina. To je orožje za težke tekme, kjer tekoča igra ne deluje.

Tuchel je tudi mojster prilagoditev med tekmo. Pri Chelseaju je pogosto spremenil rezultat z vstopom rezervistov ali taktičnimi spremembami. Pri Angliji ima ta luksuz – Rashford, Grealish, Watkins s klopi so nevarni. Ta globina je prednost, ki jo mora izkoristiti.

Skupina L – derbi s Hrvaško

Anglija je v skupini L s Hrvaško, Gano in Panamo. Na papirju je to ugodna skupina – a Hrvaška je vedno nevarna, Gana ima afriško energijo, Panama je motivirana. Noben tekmec ni za podcenjevanje.

Hrvaška je največji izziv. Dve ekipi imata zgodovino: polfinale SP 2018 (Hrvaška 2:1), skupinska tekma Euro 2020 (Anglija 1:0). Obe srečanji sta bili tesen, dramatičen, napeten. Tekma na SP 2026 bo nadaljevanje te rivalstva – in slovenski sosedje bodo pozorno spremljali.

Za slovensko občinstvo je ta tekma posebna. Hrvaška je naš balkanski sosed, Anglija je Premier League, ki jo spremljamo vsak vikend. Ko se srečata, bomo razdeljeni – a večina bo verjetno navijala za Hrvaško. Ta čustvena vez je del naše nogometne identitete.

Statistično sta ekipi izenačeni. V zadnjih petih srečanjih: dve zmagi Anglije, dve zmagi Hrvaške, en remi. Skupno število golov: Anglija 6, Hrvaška 6. To je rivalstvo brez jasnega favorita – vsako srečanje je nepredvidljivo, vsak rezultat je mogoč.

Taktično bo tekma zanimiva. Anglija ima hitrost (Mbappé, Saka), Hrvaška ima izkušnje (Modrić, Brozović). Anglija ima moč (Kane, Rice), Hrvaška ima taktično disciplino (Dalićev sistem). To bo šahovska partija – in zmagovalec bo tisti, ki naredi manj napak.

Gana je neznanka. Afriški nogomet je vedno nevaren – hitrost, fizičnost, nepredvidljivost. Gana je bila v četrtfinalu SP 2010, ima tradicijo presenečenj. Anglija mora jemati to tekmo resno – podcenjevanje bi bilo nevarno.

Panama je na papirju najšibkejši tekmec. A so pokazali karakter na SP 2018 – čeprav so izgubili vse tri tekme, so igrali z dostojanstvom. To bo tekma za angleško potrditev – zmaga je pričakovana, a mora biti tudi prepričljiva.

Razpored tekem v skupini L je za Anglijo ugoden. Prva tekma proti Panami omogoča lahek začetek – zmaga bi takoj vzpostavila ritem. Druga tekma proti Gani bo test. Tretja tekma proti Hrvaški bo morda že odločilna za prvo mesto – ali pa le potrditev napredovanja.

Lokacija skupinskih tekem je pomembna. Skupina L bo igrala v ZDA – predvidoma v Miamiju in Atlanti. To pomeni vroče in vlažno vreme, kar je izziv za angleške igralce, navajene na hladen britanski podnebni. Hidracija in rotacija bosta ključni – Tuchel bo moral pametno upravljati s minutažami.

Psihološki vidik tekme proti Hrvaški je pomemben. Polfinale SP 2018 je bil boleč poraz – Anglija je vodila 1:0, Hrvaška je obrnila in zmagala 2:1 po podaljšku. Ta spomin je še živ v glavah angleških igralcev, ki so bili takrat v ekipi – Stones, Walker, Henderson. Maščevanje je motivacija.

Zgodovina Anglije na SP – en naslov, večno čakanje

Anglija ima en naslov svetovnega prvaka: 1966, doma, proti ZRN. Od takrat je minilo 60 let – najdaljše čakanje med vsemi nekdanjimi prvaki. Brazilija, Nemčija, Argentina, Francija, Italija – vse so osvajale naslove, medtem ko je Anglija čakala.

Statistika je mešana. 16 nastopov na SP, 32 zmag, 22 remijev, 18 porazov. 91 doseženih golov – solidno, a ne izjemno. En naslov, dva polfinala (1990, 2018), en četrtfinale (2002). To je zgodovina srednje sile, ne nogometne velesile.

Paradoks je očiten. Anglija je izumila nogomet, ima najbogatejšo ligo na svetu, producira talente na tekočem traku – a na mednarodni ravni ni uspešna. Razlogi so različni: pritisk medijev, pomanjkanje taktične sofisticiranosti, psihološki blokade v enajstmetrovkah. SP 2026 je priložnost za prelom.

Zanimiva je primerjava z drugimi reprezentancami. Nemčija ima 4 naslove, Italija 4, Brazilija 5, Argentina 3, Francija 2 – vse te reprezentance so osvojile naslov v obdobju, ko Anglija čaka. Ta razlika ni naključje: medtem ko so druge razvijale sisteme in taktike, je Anglija počivala na lovorikah preteklosti.

Generacija 2026 ima priložnost spremeniti to zgodbo. Bellingham, Kane, Saka, Foden, Rice – to so igralci svetovnega kova, ki igrajo za najboljše klube na svetu. Če kdaj, potem je zdaj čas za prelom. A zgodovina opominja: talent ni dovolj. Potrebna je tudi sreča, karakter in pravi trenutek.

Za slovenske navijače je Anglija ekipa, ki jo spremljamo z mešanimi čustvi. Spoštujemo njihov nogomet, spremljamo njihovo ligo, navijamo za njihove klube. A ko pride do reprezentance, je čustvena distanca večja. Morda zato, ker vidimo, da talent ni vse – in to je lekcija za vsako reprezentanco, vključno z našo.

Generacija Bellingham-Kane-Saka je morda najboljša v angleški zgodovini. Imajo talenta, ki ga ni imela nobena prejšnja generacija. A talent ni dovolj – to so dokazali njihovi predhodniki. Vprašanje je: ali imajo tudi karakter za zmago, ko šteje?

Zanimiva je primerjava s predhodnimi generacijami. “Zlata generacija” 2002-2006 (Beckham, Owen, Gerrard, Lampard, Ferdinand) ni osvojila ničesar. Generacija 2010-2014 (Rooney, Terry, Cole) je bila katastrofa. Generacija 2018-2024 (Kane, Sterling, Rashford) je prišla blizu, a ni zaključila. Vprašanje je: ali je generacija 2026 drugačna?

Enajstmetrovke so angleška nočna mora. Od 1990 do 2018 je Anglija izgubila vse streljanja z enajstih metrov na velikih turnirjih – sedemkrat zapored! Southgate je prelomil to prokletstvo v Rusiji 2018, a rana ostaja. Če SP 2026 pride do enajstmetrovk, bo psihologija ključna.

Pritisk medijev je unikaten. Nobena druga reprezentanca nima takega tabloidnega cirkusa kot Anglija. Vsaka napaka je razčlenjena, vsak igralec je pod mikroskopom, vsaka taktična odločitev je kritizirana. Tuchel mora zaščititi igralce pred tem kaosom – to je del njegove naloge, ki ga ne pozna iz klubskega nogometa.

Kvote za Anglijo na SP 2026

Anglija ima kvote za zmago na turnirju med 6.00 in 7.00 – tretji ali četrti favorit za Argentino in Francijo. To me ne preseneča: imajo talenta, a nimajo zgodovine zmag. Stavnice pravilno ocenjujejo, da je Anglija kandidat, a ne prvi favorit.

Bolj zanimive so kvote za posamezne dosežke. Napredovanje iz skupine ima kvoto 1.10 – praktično gotovost. Uvrstitev v četrtfinale je 1.35, polfinale 1.85, finale 2.80. Te kvote so višje od argentinskih in francoskih – stavnice vidijo Anglijo kot nižjo favorita.

Kane kot najboljši strelec turnirja ima kvoto 9.00 – vrednostna stava, če Anglija pride do finala. Bellingham kot najboljši igralec turnirja ima kvoto 7.00 – zanimiva izbira glede na njegovo formo. Saka kot najboljši mladi igralec ima kvoto 5.00 – a konkurenca je močna.

Za konkretnejše stave priporočam pozornost na skupinske tekme. Anglija proti Hrvaški ima kvoto 1.90 za zmago – logično za favorita, a Hrvaška je nevarna. Proti Gani je angleška zmaga pri 1.40 – sprejemljivo. Kombinacija vseh treh zmag pri kvoti 4.00 je tvegana, a smiselna.

Stave na čisto mrežo so manj privlačne. Angleška obramba je ranljiva – v kvalifikacijah so prejeli 4 gole v 8 tekmah, kar ni impresivno. Pickford je dober vratar, a branilci delajo napake. Under 2.5 golov v angleških tekmah pri kvoti 2.20 je bolj logična izbira.

Posebna kategorija so stave na kartone. Anglija pod Southgatom je bila disciplinirana – a Tuchel prinaša drugačen pristop. Pri Chelseaju so njegove ekipe igrale agresivno, z več prekrški. Pričakujem več rumenih kartonov na angleških tekmah – over 3.5 kartonov pri kvoti 1.90 je zanimiva stava.

Stave na prvi gol so prav tako vredne pozornosti. Anglija je v kvalifikacijah dosegla prvi gol v 6 od 8 tekem – 75% uspešnost. Kane je bil prvi strelec v 4 tekmah. Stava na Anglijo za prvi gol pri kvoti 1.50 je konzervativna, a varna izbira za skupinske tekme proti Panami in Gani.

Za ljubitelje kombiniranih stav: Anglija v polfinalu + Kane najboljši angleški strelec pri kvoti 3.50 je zanimiva dolgoročna stava. Kane bo zagotovo strelec, Anglija ima kakovost za polfinale – če se obe stvari poklopita, je nagrada privlačna. To je stava za potrpežljive.

Moja napoved za Anglijo

Devet let analiziram nogomet za življenje. Anglija na SP 2026 je ekipa s talentom za zmago – a tudi z zgodovino, ki opominja na neuspehe. Moja napoved: polfinale, morda četrtfinale – a ne finale, razen če se vse poklopi.

Scenarij za skupino: dve zmagi (Panama, Gana) in remi proti Hrvaški. To bi bilo dovolj za prvo ali drugo mesto. V osmini finala zmaga proti drugouvrščenemu iz skupine K ali I. V četrtfinalu težka tekma – morda Francija ali Brazilija. Tu se bo zgodba verjetno končala.

Zakaj pesimizem? Angleška zgodovina kaže vzorec: veliko upanja, malo rezultatov. Kane je izjemen, Bellingham je izjemen, Saka je izjemen – a ekipa še ni dokazala, da lahko premaga najboljše, ko šteje. Tuchel ima malo časa za spremembo kulture. Pritisk medijev je neusmiljen.

Najboljši možni scenarij: Anglija zmaga skupino, premaga afriškega tekmeca v osmini finala, premaga Nizozemsko ali Brazilijo v četrtfinalu, premaga Francijo v polfinalu, in zmaga finale. Ta pot bi bila epska – in bi končala 60 let čakanja. A zgodovina nas uči previdnosti.

Najslabši scenarij: zgodnji izpad v četrtfinalu proti nepričakovanemu tekmecu, Tuchel odpuščen, mediji v kaosu, igralci v depresiji. To se je zgodilo leta 2010 (Nemčija 4:1) in 2014 (izpad v skupini). Turnir je nepredvidljiv, in en slab dan je dovolj za konec.

Realistični scenarij: Anglija pride do polfinala, izgubi proti Argentini ali Franciji, in gre domov z mešanimi čustvi. To bi bilo nadaljevanje vzorca Southgatove ere – blizu, a ne dovolj. Za navijače frustrirajoče, za analitike pričakovano.

Konkretna stavna priporočila: napredovanje v četrtfinale pri kvoti 1.35 je varna stava. Kane kot najboljši angleški strelec pri kvoti 1.50 je logična izbira. Anglija ne zmaga SP pri kvoti 1.20 je pesimistična, a realistična stava. In če verjamete v preboj – zmaga Anglije pri kvoti 6.50 je nagrada za pogum.

Še zadnja misel: Anglija na SP 2026 je ekipa, ki jo spremljamo z zanimanjem in dvomom. Želimo, da uspejo – ker bi to pomenilo zmago za Premier League, za nogomet, ki ga spremljamo vsak teden. A zgodovina nas uči previdnosti. Morda je 2026 leto preloma. Morda je samo še eno poglavje v 60-letni zgodbi čakanja.

Za slovenske navijače je Anglija posebna ekipa. Spremljamo Premier League vsak vikend, poznamo vse igralce, navijamo za njihove klube. Ko Anglija igra na SP, smo čustveno vključeni – čeprav nismo angleški. Ta povezava preko klubskega nogometa je edinstvena – in daje dodatno težo angleškim tekmam.

Tekma proti Hrvaški bo za nas posebna. Dva nogometa, ki ju poznamo in spoštujemo – balkanski sosedi in Premier League zvezdniki. Komu navijati? Verjetno Hrvaški, ker so bližje – a z delom srca, ki želi videti Kanea in Bellinghama na vrhuncu. Ta razdvojenost je del naše nogometne identitete.

Pripravilo uredništvo »Nogometsisp2026«.